V cvetni formuli označimo zgradbo cveta z dogovorjenimi znaki:
Glede na število posameznih elementov v cvetu pripišemo simbolom številke,
pri tem predstavlja:
Cvetni diagram je shema, ki ponazarja zgradbo cveta. Shema omogoča predstavitev položaja posameznih cvetnih delov v prostoru ter njihove medsebojne položaje. Poleg cvetnih delov, naštetih pri cvetni formuli, so lahko na diagramu označeni tudi drugi deli rastline (npr. podporni listi ali steblo). Različne dele cveta običajno predstavimo z različnimi šrafurami ali odtenki sivin. Način predstavitve posameznih delov ni natanko določen.
Pogosto v cvetnih diagramih najdemo naslednje oznake:
Del cveta (rastline) |
Predstavitev v cvetnem diagramu (običajno) |
Brakteje, brakteole |
ali |
Enojno cvetno odevalo (perigon) |
|
Venčni list |
|
Čašni list |
|
Prašnik |
ali |
Pestič z nadraslo plodnico |
|
Pestič s podraslo plodnico |
ali |
Pestič s polpodraslo plodnico |
|
Glavna os |
ali |
Cvetne formule in cvetni diagrami nekaterih botaničnih družin (formule in diagrami veljajo za večino, ne pa za vse predstavnike botanične družine).
Botanična družina |
Cvetna formula |
Cvetni diagram |
Zlatičevke
|
Cvet dvospolen, zvezdasto someren. |
|
Rožnice (Rosaceae) |
Poddružina Maloideae
Cvet dvospolen, zvezdasto someren. Poddružina Prunoideae
Cvet dvospolen, zvezdasto someren. |
|
Metuljnice (Fabaceae) |
Cvet dvospolen, enojno someren.
|
|
Križnice (Brassicaceae) |
Cvet dvospolen, zvezdasto someren.
|
|
Razhudnikovke |
Cvet dvospolen, disimetričen.
|
|
Ustnatice
|
Cvet
dvospolen, enojno someren. |
|
Nebinovke (Asteraceae) |
Cevasti cvet:
Cvet dvospolen, zvezdasto someren. Jezičasti cvet:
Cvet dvospolen, enojno someren.
|
|
Trave
|
Cvet dvospolen, zvezdasto someren. Enojno cvetno odevalo. Prašniki trije, plodnica iz 3 zraslih plodnih listov, nadrasla. |
'Krivec' za danes uveljavljeno binarno poimenovanje vrst je
Carl Linnaeus
(latinizirano Carolus Linnaeus, po prejemu plemištva Carl von Linné).
Carla Linnaeusa (1707-1778), švedskega botanika, zoologa, kemika in zdravnika,
imenujemo tudi 'oče taksonomije,' saj je v uvedel pregleden sistem razvrščanja in
prej omenjeno enostavnejše binarno poimenovanje vrst. Pred tem so namreč
raziskovalci opisovali vrste z več (tudi do petnajst) besedami. Pri 28 letih
(leta 1735) je Linné izdal knjigo Systema Naturae, v kateri je naravo
razdelil na 3 kraljestva – minerale, zeli in živali. Za razvrščanje je že takrat
uporabljal razred, red, rod, vrsto in različico.
Že za časa svojega življenja je Linné pridobil ugled največjega naravoslovca na
svetu. Pomena svojega dela se je zavedal tudi sam, ko je govoril »Deus
creavit, Linnaeus disposuit,« kar pomeni »Bog je ustvaril, Linne razvrstil«. V svoji
knjigi Systema Naturae, s katero je postavil temelj moderne taksonomije,
je s Homo sapiens znanstveno poimenoval tudi človeka, ga uvrstil med
živali in uvedel nov pojem, razred Mammalia (sesalci). To je bilo za
takratno dobo precej kontroverzno, saj so sicer znanstveniki uvrščali človeka v
posebno kategorijo, ločeno od živali.
Več: Današnje uvrščanje človeka v taksonomsko hierarhijo
Znanstvena poimenovanja živih bitij urejajo mednarodni kodeksi:
Poleg znanstvenega imena taksona (pisano ležeče), zapišemo še ime avtorja
poimenovanja (pokončno). Za avtorja se upošteva tistega znanstvenika, ki je
rastlino prvi tipiziral. Tipizacija je v publikaciji objavljen opis rastline in
njena klasifikacija ter poimenovanje taksonov od družine navzdol. Da ni zmede,
velja pri tipizaciji načelo prednosti – prve objave, kar pomeni, da je veljavno
tisto ime, ki je med objavljenimi najstarejše. V rastlinski sistematiki je za
tipizacijo postavljena začetna točka ali začetni datum kot 1. 5. 1753, ko je
Carl Linné objavil prvo izdajo knjige »Species plantarum«. Zgodnejši datum – 31.
12. 1820, ko je izšlo delo Flora der Vorwelt (avtor Sternberg), velja za začetek
štetja pri taksonih Spermatophyta, Pteridophyta, Hepaticae, Sphagnaceae,
Fungi, Myxomycetes in večino taksona Algae.
Obstajajo tudi enote nad nekaterimi taksoni, npr. nadred (Superordo), naddružina (Superfamilia) in enote pod taksoni, npr. poddeblo (Subdivisio), podrazred (Subclassis), podred (Subordo), poddružina (Subfamilia). Med botanično družino in rodom sta še taksona Pleme (Tribus) in pod njim podpleme (Subtribus).
Da v sistem karseda natančno umestimo nekatere rastline, uporabimo tudi taksone pod rastlinsko vrsto. Nižje sistematske kategorije (taksoni) od vrste so raven podvrsta (Subspecies, subsp.), varieteta ali različica (Varietas, var.) in forma ali oblika (Forma, f.).
Organ |
Skupina DVOKALIČNICE |
Skupina ENOKALIČNICE |
Seme |
2 klična lista. | 1 klični list. |
Korenine |
Alorizija (= vretenast koreninski sistem: prvotna
korenina se ohrani – razvije se v glavno korenino, iz nje izraščajo
stranske korenine). |
Homorizija (= šopast koreninski sistem: prvotna korenina
ne živi dolgo, nadomestijo jo nadomestne korenine). Šopast koreninski
sistem = sistem enakovrednih korenin. |
Steblo |
Ima običajno primarne žile v krogu (niso razpršene). Žila nedovršena (floem + žilni kambij + ksilem) Kambij omogoča sekundarno odebelitev in olesenitev. Deljeno je na skorjo in na stržen. |
Številne, po parenhimu neenakomerno razpršene žile. Žila dovršena (floem + ksilem), kambij je prisoten le izjemoma. Ni delitve na skorjo in stržen. |
List |
Listi so navadno pecljati, različnih oblik. Na listih so žile razporejene mrežasto. |
Pecljati listi so redki, listi imajo nožnico (v spodnjem
delu ovijajo steblo). Na listih so žile razporejene vzporedno ali lokasto. |
Habitus |
Zelnate ali lesnate rastline (izvirna oblika je drevo). |
Večinoma zelišča, le nekatere so drevesa (izvirna oblika je zelišče). |
Cvet |
Cvetovi 4 ali 5-števni. | Cvetovi 3-števni. |
Cvetno odevalo |
Dvojno (venčni + čašni listi). |
Enojno (perigon) |
Pelod |
Pelod nastaja naenkrat (simultano). Večinoma je trikolpaten (s tremi zarezami ali luknjicami – trožlebnati). |
Pelod nastaja postopno (sukcedano). V osnovi je monokolpaten (enožlebnati). |
Razširjenost: kozmopolitanska družina, rastejo tako v hladni, zmerni klimi, kot v subtropskem podnebju. |
Status: velikonočnica – slovenski endemit, ogrožena in zaščitena vrsta. |
Opis: obsežna družina enoletnih in trajnih zelišč, lesnate rastline, redkeje najdemo ovijalke. |
Uporabnost: začimbnice, dišavnice (zaradi eteričnih olj), zdravilne rastline, okrasne rastline. |
Zanimivosti: vsi predstavniki vsebujejo alkaloide, zato so številne vrste strupene. |
Rodovi, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (LINK NA 3 →) |
Opis
Družina zlatičevk obsega okoli 60 rodov, z okoli 2.000 vrstami.
Trajna zelišča imajo v zemlji koreniko, ki raste simpodialno.
Listi so pogosto dlanasto deljeni, spiralasto nameščeni, prilisti ponavadi manjkajo.
Cvetovi so večinoma dvospolni, samo navidez so zvezdasti, bočno somerni. Najpogosteje so 5-števni. Cvet ima zelo veliko prašnikov, kar imenujemo primarna poliandrija. Cvetno odevalo je enojno ali dvojno, listi odevala pa so največkrat nameščeni v vretencu.
Plod imenujemo mešiček ali suh orešek, redko tvorijo plod jagod. Plodovi se razširjajo z vetrom in živalmi.
Razširjenost: kozmopolitska družina. |
Opis: obsežne družine semenk, največkrat lesnate rastline, drevesa in grmi, zelnate trajnice. |
Uporabnost: prehrana (sadje, oreščki), okrasne rastline, les, zdravilne rastline. |
Zanimivosti: družina obsega več kot 120 rodov in okoli 4.000 vrst. |
Rodovi, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na 3→) |
Opis
V obsežni družini rožnic prevladujejo lesnate rastline, drevesa in grmi ter zelnate trajnice. Listi so večinoma nameščeni spiralasto – lahko so enostavni, deljeni ali sestavljeni. Večkrat najdemo tudi razvite priliste, pri lesnatih vrstah pa najdemo tudi preobražene liste – trne in bodice (link na te med preobraženimi listi). Plodovi posameznih skupin so zelo različni; najdemo lahko več vrst sejalnih plodov (link na te plodove) (mešički, rožke, koščičast plodovi ali pa birni plodovi).
Cvet je po navadi dvospolen, redko najdemo enospolne cvetove.
Cvetno odevalo je večinoma dvojno, 5-števno, venec je velik in barvit.
V cvetu najdemo številne prašnike, saj je opraševanje pri rožnicah večinoma zoogamno (cvetove oprašujejo žuželke). Oblika, zgradba cvetišča in plodnice so tako različni, da na osnovi teh družin, rožnice delimo na tri poddružine:
Prunoidae – koščičastoplodne rožnice
Maloideae – pečkatoplodne rožnice
Razširjenost: kozmpolitska družina, predstavnike najdemo tako v vodnih, pa vse do sušnih habitatov (kserofiti), v stepah, tropih. |
Opis: enoletnice, trajnice, zelnate trajnice in olesenele rastline. |
Uporabnost: prehrana, okrasne rastline, les, barvila, čaji, eterična olja, vir rastlinskih beljakovin in škroba, krma, travniki. |
Zanimivosti: sožitje z bakterijami iz rodu Rhizobium in Bradyrhizobium. |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na 3→) |
Opis
Družina metuljnic je zelo obsežna, saj obsega več kot 700 rodov s preko 17.000 vrst. Vrste najdemo med zelišči, grmovnicami, drevesi in ovijalkami. Družina je dobila ime po obliki cveta – metuljasti cvet.
Metuljast cvet je značilno sestavljen iz jadra, dveh kril ter ladjice.
Listi so enostavni, trištevni (Trifolium sp.), sodo in liho pernasti ter dlanasti.
Cvetovi so po večini zigomorfni, dvospolni in imajo dvojno cvetno odevalo.
Pestič je nadrasel.
Prašnikov je 10, zraščeni so v cev, ali pa jih je 9 zraslih in en prost.
Iz pestiča se razvije značilen sejalni plod – strok, ki se pri nekaterih vrstah ne odpira več, ampak razpade na plodiče.
Družina metuljnic je zaradi obsežnosti rodov in vrst, razdeljena v tri poddružine:
Izvor in razširjenost: Sredozemlje, Azija, sicer pa so kozmopolitska družina |
Opis: obsežna družina enoletnic in zelnatih trajnic, redko so
olesenela, polgrmi. |
Uporabnost: kmetijske rastline, uporabljamo jih kot solatnice,
zelenjadnice, okrasne rastline, predstavnike najdemo na travnikih,
nekatere so zdravilne rastline, krmne rastline, začimbnicee |
Zanimivosti: trihomi – laski (posebnost družine) |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to
dvoje predstavljeno) |
Križnice predstavljajo obsežno družino rastlin, ki so razširjene po vsej Zemlji.
Družina obsega okoli 400 rodov z več kot 3.000 vrstami. Veliko vrst je pomembnih
kmetijskih rastlin. Pridelujemo jih kot oljnice, za proizvodnjo gorčice,
številne vrste so značilne zeliščne plasti v našem gozdu.
Listi so razvrščeni spiralasto, brez prilistov. Lahko so celi, deljeni ali
sestavljeni, velikokrat so prekriti z značilnimi trihomi, ki so pomemben
taksonomski znak družine.
Cvetovi so običajno v grozdastih socvetjih. Praviloma so dvospolni, čaša in
venec pa sta 4-števna. Prašnikov je 6 in so različni – dva sta krajša, dva
daljša.
Plodnica je nadrasla, zgrajena iz dveh karpelov. Iz plodnice se razvije sejalni plod, ki je dvoloputasta glavica – lusk, to je plod, ki je več kot trikrat daljši, kot je širok ali lušček – lusk, ki je manjših dimenzij)
Red: Solanales razhudnikovci
Izvor in razširjenost: Srednja in Južna Amerika, Avstralija, kozmpolitanska družina. |
Opis: enoletnice ali trajnice, tudi majhna drevesa in grmi. |
Uporabnost: kulturne rastline, zelenjava, okrasne rastline, travniki, zdravilne rastline, krmne rastline, začimbe, eterična olja |
Zanimivosti: vsebujejo alkaloide in so zato strupene. |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to dvoje predstavljeno) |
Opis
Razhudnikovke so rastline sonca – tako si tudi lahko lažje zapomnimo znanstveno poimenovanje družine Solanaceae. Večina je pomembnih kmetijskih, okrasnih in zdravilnih rastlin, začimbnic in plevelov. Veliko jih vsebuje alkaloide, zato so strupene (tobak, zobnik, volčja češnja). V družini najdemo pomembne poljščine in zelenjadnice: krompir, paradižnik, jajčevec, paprika, tobak, feferoni, volčje jabolko itd.
Družina šteje okoli 90 rodov in okoli 3.000 vrst. Razhudnikovke so pomembna
družina, na eni strani zaradi zelenjave, ki nam jo ponujajo, na drugi strani
po vsebnosti fiziološko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo – tobak, zobnik,
skopolija, volčja češnja (link na alkaloide).
Listi so enostavni, celi ali deljeni. Nameščeni so vretenasto.
Cvetovi so večinoma dvospolni; imajo 5 čašnih ter 5 venčnih listov, ki
pogosto segajo kar čez plodove. Mnogokrat so cvetni listi zrasli, tako da je
lahko venec oblike ali pa ploščat. Največkrat je zvonast in cevast (kot pri
npr. kristavcu).
Plodnica je nadrasla. Plod imenujemo glavica (npr. kristavec, zobnik)
ali jagoda, v njem se razvije veliko semen.
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Izvor in razširjenost: Sredozemlje, sicer pa so kozmopolitska družina |
Opis: obsežna družina zelišč, grmov, polgrmov, redkeje drevesa. |
Uporabnost: začimbe, dišave, eterična olja, zdravilne
rastline, okrasne rastline |
Zanimivosti: imajo trihome, ki izločajo eterična olja. |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to
dvoje predstavljeno) |
Opis
Ustnatice predstavljajo obsežno družino zelišč, grmov, polgrmov in redkoma tudi
dreves. Po večini rastejo na odprtih rastiščih, redkeje pa jih najdemo v gozdu.
Družino prepoznamo po značilnem steblu, ki je večinoma štirioglato. Listi so
lahko enostavni ali pa deljeni.
Značilni cvet ustnatic je dvospolen, someren, redkeje zvezdast. Cvet je
dvoustnati – od tu izhaja slovensko ime družine. Cvet je take zgradbe predvsem
zaradi opraševanja, ki ga večinoma opravijo žuželke, drugje po svetu pa jih
oprašujejo tudi majhni ptiči, kolibriji.
Pri večini ustnatic ima cvet 5 čašnih listov, 5 venčnih listov, 4 prašnike
(redko imajo samo 2) in 2 pestiča.
Plodnica je nadrasla in vsebuje semensko zasnovo, veliko nektarja za žuželke.
Plod (merikarp) imenujemo členasti orešek, saj je podoben orešku in
razpade na 4 plodiče.
Najpogostejši rodovi v družini so:
Saliva kadulja, melisa, Satureja šetraj , Origamum dobra misel, Thymus materina dušica, Mentha meta,
Lavandula sivka, Salvia žajbelj, mrtva kopriva Lamium,
ki pa ni v sorodu s pravo koprivo (Urtica), Ajuga skrečnik (zelo
podoben koprivi).
Red: Asterales (košarice)
Izvor in razširjenost: Sredozemlje, Azija, sicer pa so kozmopolitska družina |
Status: zaščitena je planika Leontopodium alpinum Cass.
|
Opis: enoletnice, dvoletnice ali trajnice. |
Uporabnost: zelišča, začimbe, prehrana, olja, zdravilne
rastline, kozmetika, zdravstvo |
Zanimivosti: nimajo mlečka, plod je rožka |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to
dvoje predstavljeno) |
Nebinovke so največja družina iz redu košarnic. Zagotovo vsi poznamo marjetico,
ivanjščico (ljubi – ne ljubi), kamilico, lapuh, ognjič, sončnico, rman itd.
Nebinovke spadajo v red košarnic zato, ker se njihovo socvetje imenuje košek.
Glavičasto socvetje obdajajo ogrinjalni listi (ovojek - majhni zeleni listki, ki
so okoli koška).
Cvetišče je ploščato in razširjeno, s krovnimi luskami ali ščetinami, ki
podpirajo posamezne cvetove, ali pa so brez njih.
Čaša – kodeljica je iz laskov, ščetinic, lusk; včasih pa kodeljice ni.
Cvetovi so cevasti, na koncu nekoliko jezičasti ali dvoustnati.
Cvetovi so lahko enospolni ali dvospolni.
Prašnikov je 4 ali 5, prašnice so zrasle v cev, ki obdaja vrat pestiča.
Plodnica je podrasla, brazda pestiča pa je večkrat dvodelna. Težko najdemo skupno cvetno formulo, saj tvorijo rastline različne oblike koškov.
Avtor: Katja Koncilja, Botanični vrt UM; Na sliki je
Calendula officinalis,
Red: Poales – travovci
Razširjenost: so kozmopolitska botanična družina. |
Opis: zelišča, zelnate trajnice in enoletnice. |
Uporabnost: kmetijske rastline, okrasne rastline, travniki,
krmne rastline, prehrana, travna ruša |
Zanimivosti: najožje povezano z evolucijo človeške vrste (Rodovitni
polmesec) |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to
dvoje predstavljeno) |
Trave so ena izmed najobsežnejših družin, saj obsegajo okoli 650 rodov in več
kot 9.000 vrst. Pokrivajo približno 20 % kopnega. Pravih lesnatih rastlin
ni, čeprav stebla nekaterih vrst tudi olesenijo – njihova primarna tkiva
lignificirajo (npr. bambus).
Steblo je na prerezu večinoma okroglo, kolenčasto in votlo. Pri
nekaterih vrstah je polno, izpolnjeno s parenhimom in lesnato. Pogoste so
trave, ki imajo podzemna stebla, iz katerih poganjajo nadzemni deli.
Listi so enostavni, suličasti ali črtalasti, v spodnjem delu se podaljšujejo
v listno nožnico, ki objema steblo.
Plod je zrno (orešek), pri katerem je seme zraslo z osemenjem. Plod je lahko
tudi plevenec, če so s plodnico zrasle še pleve. Seme ima velik moknat
endosperm.
Cvetovi so v socvetjih, ki jim pravimo klaski. Ti se združujejo v klasasto
ali latasto sestavljeno socvetje.
Na klasku ločimo dve ogrinjalni plevi (pri dnu) in krovno plevo ter predplevo.
Cvetno odevalo trav je močno zreducirano, sestavljeno je le iz treh lusk in
dveh luskic, ki sta nad njo.
Cvetovi so praviloma dvospolni, redko so enospolni (npr. koruza).
Pri odpiranju cvetov je pomembno turgorsko gibanje prašnikov in drugih delov
cveta.
Prašnik je lahko samo eden, večkrat so trije ali pa jih je nešteto.
Plodnica je nadrasla, z eno semensko zasnovo, zrasla iz 2-3 karpelov.
Opraševanje poteka z vetrom in traja zelo kratek čas.
Red: Asparagales – beluševci
Izvor: Evropa, Sredna Azija, Kitajska |
Opis: obsežna družina trajnih zelišč, čebulnic, redkeje grmov. |
Uporabnost: v prehrani, kot začimbnice, zdravilne rastline,
okrasne rastline, strupene rastline |
Zanimivosti: strupene (npr. jesenski podlesek). |
Predstavniki, ki jih najdemo v botaničnem vrtu:
|
Cvetni diagram in cvetna formula (link na tabelo v kateri je to
dvoje predstavljeno) |
Opis
Lukovke so družina, ki obsega 30 rodov in okoli 700 vrst. Listi so navadno
pritlični in črtalasti, včasih so razviti tudi stebelni listi. Cvetovi so
dvospolni, zvezdasti, brez čaše, s šestimi cvetnimi listi, vedno v kobulastem
socvetju.