Ena od osnovnih prvin permakulturnega vrta so prav gotovo visoke grede. Njihov princip temelji na dvignjeni gredici v zaprtem okvirju (lesen, betonski). Prednost gredic nista samo lažja dostopnost in estetski videz, ampak tudi sestava visoke grede.
Pri izgradnji moramo upoštevati, da mora biti visoka greda dobro odcedna, zračna, imeti mora dovolj hranil za sproščanje na dolgi rok, hkrati pa mora biti od spodaj onemogočen dostop raznim škodljivcem, kot je voluhar. Za lažje obdelovanje moramo razmisliti tudi o primerni višini (približno 60 cm) in širini (največ 150 cm).
Prvi korak je začrtanje ogrodja in sestavljanje treh stranic grede (pri tem načinu izgradnje pustimo eno stranico odprto, da lahko skozi njo dovažamo materiale). Na dno grede položimo kovinsko mrežo z odprtinami, manjšimi od 1×1 cm. Na mrežo položimo plast ovčje volne. Volna pasem ovac v Sloveniji je namreč za predelavo manj uporabna, a v visoki gredi zelo dobrodošla, saj z vonjem odganja voluharja in je hkrati počasi delujoče dušično gnojilo. Na plast volne nato navozimo nekaj centimetrov debelo plast peska, ki bo povečala odcednost in dodatno onemogočila prehod škodljivcem. Na pesek naložimo vsaj 20 cm debelo plast organske snovi (lesni sekanci, lubje, žagovina, veje, slama, pokošena suha trava, listje …), ki bo služila kot dolgoročno delujoča zaloga hranil. Na organsko maso nato natrosimo vsaj 10 cm debelo plast živinskega gnoja (uležan hlevski gnoj – cca. 6 mesecev), na katero naložimo plast kartona. Le-ta bo služil kot prepreka koreninam, da ne bodo prišle v neposredni stik z gnojem. Na karton nasujemo 15–20 cm debelo plast prsti, ki bo medij za rast rastlin.
Tako pripravljena greda ima življenjsko dobo vsaj 7 let, preden jo je potrebno izprazniti in ponovno napolniti. Dvignjena greda se zaradi svoje sestave tudi hitreje in lažje ogreje, kar nam daje prednost zgodaj spomladi in pozno v jeseni. Poleg sončnega sevanja je vir toplote v taki gredi tudi razkrajajoč material. Če uporabimo pri izgradnji svež hlevski gnoj, bodo v prvem letu na gredi slabše uspevale naslednje zelenjadnice: stročnice, korenovke, čebula, česen, blitva, radič, špinača, motovilec, rabarbara, rdeča pesa in redkvica.
Gomila je zelo podobna visoki gredi, vendar veliko lažja za izdelavo in brez zaprtega okvirja. Pri izgradnji gomile kar neposredno na tla naložimo organsko snov, lahko so to tudi kuhinjski odpadki (tisti, ki sodijo na kompost), na te potrosimo živinski gnoj, na plast gnoja pa nasujemo nekaj prsti. Nasutje naj ima obliko grebena, ki zaradi lažje obdelave ne sme biti preširok. Nadaljujemo s plastjo kartona ali drugih celuloznih materialov, ki jih prekrijemo z debelo plastjo slame oziroma posušene trave. Tako je gomila končana. V prvem letu bo, zaradi intenzivnega razkroja, ki se dogaja pod plastjo celuloznih materialov, temperatura višja, prav tako pa tudi nivo hranil, zato je v tem letu priporočeno sajenje/setev rastlin z večjo potrebo po hranilih: kapusnice (cvetača, zelje, ohrovt), plodovke (kumare, bučke, paradižnik, paprika, jajčevec).