6 Uporabni vrt

 

6.1 Uporabni, sadno-zelenjavni vrt v botaničnem vrtu UM

V sadno-zelenjavnem vrtu so zasajene užitne in uporabne rastline – tako enoletne, kot tudi trajne. Vrt je nastal leta 2014, kot rezultat slovensko-avstrijskega sodelovanja v projektu Health-Care NE – Zavedanje o trajnostni prehrani. Vrt je opremljen z informacijskimi panoji, oskrba pa poteka na ekološki način.

GreteGrete Gärtner: »Lepo, da imate v Botaničnem vrtu UM tudi del, na katerem lahko obiskovalci vidijo rastline, ki so uporabne v kuhinji in se o njih in njihovi pridelavi, kaj naučijo. Ne vem, kako je pri vas, ampak pri nas izvedene raziskave kažejo, da je čedalje več ljudi, predvsem otrok, ki ne vedo od kod prihajajo zelenjava in sadje na police v supermarketih. Mnogim se niti sanja ne, koliko truda je potrebno vložiti v pridelavo hrustljavega korenčka, sočnega paradižnika in sladkega jabolka.«

AnjaAnja: »Prav imaš. Vrt obišče veliko ljudi, ne le otroci, tudi tisti z obhišnimi vrtovi kaj poučnega vidimo. Midva z Bojanom – prej mestni srajci, po selitvi v hiško na podeželju pa lastnika opuščenega vrta, sva bila na začetku svoje 'vrtičkarske kariere' v tem delu vrta stalna gosta. Udeležila sva se kar nekaj delavnic z uporabnimi vsebinami, ki jih redno organizirajo v Botaničnem vrtu UM.«

Mr. GreenMr. Green: »Tokrat sem prvič v Sloveniji in ker omenjamo pridelavo ter kmetijstvo kot panogo odgovorno za pridelavo hrane, me zanima, koliko v vaši zeleni državi pridelate hrane, koliko ste samooskrbni?«

MaksMaks: »Zelena, reliefno razgibana, klimatsko različna, gozdnata in vodnata ter biotsko zelo raznolika je ta naša dežela. Že iz tega kratkega opisa, dejstev o našem kmetijstvu in tem, da smo v EU ena izmed držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca (le 830 m2), je jasno, da Slovenija ni ravno kmetijska velesila. Slovenci se z visoko stopnjo samooskrbe tako ne moremo ravno hvaliti. Glede na lastno porabo, pridelamo največ mesa (stopnja samooskrbe okoli 77 %), sami pridelamo 74 % žit, krompirja nekoliko več kot polovico (stopnja samooskrbe 55 %), posebej slabo samooskrbni pa smo pri svežem sadju (44 %) in zelenjavi (le 42 %). Kot za vsako, je tudi za našo državo zagotavljanje prehranske varnosti zelo pomembno. Vedno več govorimo, osveščamo in se zavzemamo za lokalno trajnostno oskrbo s čim krajšimi oskrbnimi verigami po načelu “od njive do krožnika v lokalnem okolju.«

Več…

6.2 O kmetijstvu in dejstvu, da Slovenija ni kmetijska velesila

Ljudje so se 2,5 milijona let prehranjevali tako, da so nabirali rastline in lovili živali, ki so živele in se razmnoževale brez človekovega posredovanja. Vse se je spremenilo pred približno 10.000 leti, ko so se predniki ustalili, osnovali naselja in pričeli z udomačevanjem rastlinskih in živalskih vrst ter njihovo pridelavo in rejo. Kmetijstvo ali agrikultura (Lat. ager – polje, cultura – gojenje v povezavi z obdelovanjem zemlje) je torej najstarejša in prvotna človekova dejavnost.

Kmetijstvo se je na različnih delih planeta začelo razvijati neodvisno in drugače, odvisno od klimatskih pogojev. Arheološke najdbe kažejo, da so bili na primer prašiči in ovce udomačeni v Mezopotamiji, riž in sojo so začeli pridelovati na Kitajskem, od koder izvirajo tudi kokoši, na območju poimenovanem Rodovitni polmesec (današnji Egipt, Turčija in Iran) so bile udomačene prve pšenice, ječmen, grah, leča, čičerika in lan. Govedo so udomačili na področju današnje Turčije in Pakistana. Iz območja Andov, srednje in južne Amerike pa prihajajo krompir, bombaž, fižol, buče, paradižnik, paprika, koruza, alpake ter mnoge druge rastlinske in živalske vrste.

Kmetijstvo delimo na osnovne panoge: poljedelstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. Prostor, ki ga obdelujemo in na njem pridelujemo rastline, imenujemo obdelovalna površina. Glede na rabo obdelovalne površine nadalje delimo na njive, vrtove, sadovnjake, oljčnike, vinograde, hmeljišča, pašnike in travnike.

Maks je v pogovoru že omenil, da Slovenija ni in nikoli ne bo kmetijska velesila. Vzrok za to je kar nekaj dejstev in naravnih dejavnikov, ki opredeljujejo našo državo:

Slovenija_rastje

 

 

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji (za Švedsko in Finsko na 3. mestu), saj kar več kot polovico površine (skoraj 60 %)  porašča gozd.

Graf podaščenosti

 V Sloveniji je le okoli 32 % površin namenjenih kmetijski pridelavi. To so kmetijska zemljišča, ki skupno predstavljajo 494.641 ha. Od teh površin je  kmetijski uporabi oziroma kmetovanju namenjenih le 479.589 ha.

Slovenija območja

 Kar 74,2 % kmetijskih zemljišč v uporabi je takih, ki jim pravimo območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami, torej območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). To so v Sloveniji predvsem hribovska in gorska območja.

Slovenija vodovarstvena območja

 

Skoraj petina ozemlja Slovenije (17% oziroma okoli 345.000 ha), je razglašena za vodovarstveno območje (VVO*). Ker lahko kmetijska dejavnost negativno vpliva na kakovost pitne vode, veljajo na VVO za kmetijstvo posebne omejitve.

*Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.

Slovenija natura 2000

Slovenija sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo*. Z namenom, da se število rastlinskih in živalskih vrst ohrani, sodi kar 39,7 % površine Slovenije med varovana območja narave. Taka so v Sloveniji območja v evropskem omrežju Natura 2000 in zavarovana območja (narodni, regijski, krajinski parki in naravni rezervati). Tudi na varovanih območjih narave veljajo za kmetijsko dejavnost posebne omejitve.

*Na ozemlju Slovenije živi okoli 26.000 vrst živih bitij. Od tega je 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih. Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

Maks: »Kmetijska velesila Slovenija res ni, je pa kmetijstvo v državi še kako pomembna panoga!«

Franja: »Zakaj?«

Maks: »Ker je preskrba s hrano eno izmed strateško najbolj pomembnih področij v vsaki državi, saj zadovoljuje osnovne človekove potrebe in vpliva na zdravje ter kakovost življenja prebivalcev. Merilo, ki nam pove v kolikšni meri domača pridelava zadostuje za domačo potrošnjo, se imenuje stopnja samooskrbe. Pa veste koliko smo v Sloveniji samooskrbni?« (DODAJ SLIKE K DIALOGOM)

Odgovora obiskovalci ne poznajo, zato jim Maks pokaže poročilo iz leta 2016.

Poleg strateškega pomena zagotavljanja hrane ima kmetijstvo tudi druge družbeno pomembne neproizvodne funkcije. Tako pravilno razvito in trajnostno naravnano kmetijstvo odločilno prispeva k varovanju okolja (h kakovosti voda, tal, zraka), k biotski (kmetijski) raznovrstnosti in oblikuje podobo krajine (estetska in naravna vrednost krajine). Prav tako kmetijstvo s svojo gospodarsko in socialno vlogo bistveno prispeva k vitalnosti ter poseljenosti podeželja. Tako pravimo, da je kmetijstvo multifunkcionalna ali večnamenska panoga.

MojcaMojca: »Kot ekološka kmeta sva z Maksom vesela, da se ta del botaničnega vrta oskrbuje po načelih ekološkega kmetijstva.«

Ekološki način pridelave in predelave hrane je med vsemi sistemi najbolj trajnostno naravnan, saj upošteva ravnovesje v sistemu tla–rastlina–žival–človek. Kaj se v ekološkem kmetijstvu sme in kaj ne, je nedvoumno zapisano v strogi evropski in slovenski zakonodaji. Preverjanje skladnosti z zakonodajo opravljajo pooblaščeni cetrifikacijski organi in to vzdolž celotne poti, po kateri pride ekološka hrana na naš krožnik.

MojcaMojca: »Vse več zanimanja za ekološko pridelano hrano je tudi v izobraževalnih ustanovah. Naša kmetija dobavlja hrano lokalnemu vrtcu in šoli, vsako leto pa nas na kmetiji obiščejo tudi otroci. Odvisno od letnega časa, skupaj spečemo kruh, pobiramo jabolka, zelenjavo, stiskamo sok ali preštejemo kokoši in skupaj poberemo jajca. Posebej so veseli sezonske malice in svežega mleka. Lani se je Maks celo prelevil v učitelja za en dan.«

FranjaFranja: »Naj ugibam, beseda je tisti dan tekla o ekološkem kmetijstvu, kajne?«

MaksMaks: »Seveda, pa kako so me poslušali lanski tretji petek v novembru!«

GreeteGrete Gärtner: Zanimivo! Zakaj pa ravno tretji petek v novembru?«

BojanBojan: »To je v slovenskih vrtcih in šolah poseben dan. Takrat otroci zajtrkujejo črni kruh, maslo, med, jabolka in mleko. Vsa živila so slovenskega porekla, zajtrk pa je brezplačen. Gre za vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je osrednji dogodek Dneva slovenske hrane. Dan slovenske hrane je vlada RS razglasila leta 2012, obeležuje pa se vsako leto na tretji petek v novembru.«

MaksMaks: »Ja, in lani so se ta dan na šoli v našem kraju odločili organizirati nekoliko drugače. K sodelovanju so povabili lokalne dobavitelje hrane, med drugimi tudi mene, saj naša kmetija šolo oskrbuje z mlekom, jogurtom, skuto in zelenjavo. Tako sem postal učitelj za en dan. Na predavanju sem otrokom predstavil načine pridelave hrane in posebej razložil ekološko pridelavo, torej zakonodajo, osnovne prepovedi, kontrolo in certifikacijo ter označevanje ekoloških živil.

Več…

rastkoRastko: »Klepečete kot naviti in prav zanimivo vas je poslušati! Pa vseeno, nadaljujmo z ogledom vrta. Kot že ime pove, gre v tem delu za uporabni vrt – takšen, ki ga imate nekateri tudi doma ob hiši. Tako na tistem ob hiši, kot tem v Botaničnem vrtu UM, rastejo rastlinske vrste, ki jih glede na uporabo v kulinariki uvrščamo med zelenjavo (zelenjadnice) in sadje (sadne vrste).

Seznam zelenjadnic, ki veljajo za priljubljene in poznane v Sloveniji

Slovensko ime
(na njem link na opis – primer za korenček spodaj)

Znanstveno poimenovanje

Ime botanične družine

Agronomska skupina

Življenjska doba

Korenček

Daucus carotta L.

Kobulnice

Korenovke

D (2)

Peteršilj (listnati, korenasti)

Petroselinum crispum Hill

Kobulnice

Korenovke

D

Zelena (belušna, listna, gomoljna)

Apium graveolens L.

Kobulnice

Korenovke

D (E)

Redkvica

Raphanus sativus L.

Križnice

Korenovke

E

Koleraba

Brassica napus L. subsp. Rapifera

Križnice

Korenovke

D

Repa

Brassica rapa L.

Križnice

Korenovke

D

Rdeča pesa

Beta vulgaris L.

Lobodovke

Korenovke

D

Zgodnji krompir

Solanum tuberosum L.

Razhudnikovke

Gomoljnica

E

Zelje (belo, rdeče)

Brassica oleracea var. CapitataL.

Križnice

Kapusnice

E

Ohrovt (listnati, glavnati)

Brassica oleracea var. sabaudaL.

Križnice

Kapusnice

D

Ohrovt (brstični)

Brassica oleracea var. gemmiferaL.

Križnice

Kapusnice

D

Cvetača

Brassica oleracea var. botrytis L.

Križnice

Kapusnice

E

Brokoli

Brassica oleracea var. italica L.

Križnice

Kapusnice

E

Kolerabica

Brassica oleracea var. gonglyodes L.

Križnice

Kapusnice

E

Blitva

Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. vulgaris

Lobodovke

Špinačnice

E

Fižol (stročji, za luščenje, za zrnje)

Phaseolus vulgaris L.

Metuljnice

Stročnice

E

Radič (glavnati, solatnik)

Cicorium intybus L.

Nebinovke

Solatnice

E

Solata

Lactuca sativa L.

Nebinovke

Solatnice

E

Česen (jesenska, spomladanski)

Allium sativum L.

Lukovke

Čebulnice

D

Čebula (jesenska, spomladanska)

Allium cepa L.

Lukovke

Čebulnice

D

Por

Allium porrum L.

Lukovke

Čebulnice

D

Paprika

Capsicum annumm L.

Razhudnikovke

Plodovke

E (T)

Paradižnik

Lycopersicon esculentum Mill.

Razhudnikovke

Plodovke

E (T)

Kumare (solatne, za vlaganje)

Cucumis sativus L.

Bučevke

Plodovke

E

Bučke

Cucurbita pepo L. var. Cylindrica

Bučevke

Plodovke

E

* E – enoletnica, D – dvoletna rastlina, T – trajnica

Rastko: »Verjetno veste, da zelenjadnice ne rastejo vsako leto na istem delu vrta. Ne, kot nomadi se te selijo po vrtnih gredicah in tako je tudi v botaničnem vrtu! Temu pravimo kolobar ali sledenje rastlin v času in prostoru.«

Kolobar je sistem vrstenja (menjavanja, sledenja) zelenjadnic, poljščin, zelišč, ki ga upoštevamo in izvajamo na njivah, vrtovih ali v zaščitenih prostorih (rastlinjakih, tunelih).

Temelji na dejstvu, da imajo rastline iz iste botanične družine praviloma enake potrebe po hranili in gostijo enake ali podobne škodljivce. Da ne pride do enostranskega izčrpavanja hranil ter kopičenja bolezni in škodljivcev, rastline iste družine ne pridelujemo vsako leto na isti površini. Prav tako se, zaradi izločanja snovi v okolje, nekatere rastline med seboj preprosto ne prenašajo.

Rastline imajo različne oblike rasti. Nekatere razvijejo plitev, nekatere globok koreninski sistem, kar pomeni, da rastline črpajo hranila iz različnih globin ali drugače: če na isti površini pogosto rastejo rastline s podobno globokimi koreninami, bo plast tal sčasoma izčrpana. Zaradi hitre in bujne rasti, nekatere rastline služijo kot "čistilci" vrta. Z bujnim nadzemnim delom namreč onemogočijo rast plevela.

Načeloma lahko pridejo rastline na isto gredico šele po treh ali štirih letih.

Anja: »Oh ta kolobar! Koliko vsega sem se morala naučiti, da na najinem zelenjavnem vrtu poteka vse, kot je treba. Še dobro, da sta bila Mojca in Maks vedno pripravljena pomagati in svetovati.«

Kako dobro je morala Anja poznati rastline, da je znala zasnovati kolobar na svojem vrtu?

Mojca: »Tudi to je treba vedeti, da se nekatere rastline med sabo preprosto ne prenašajo, spet druge pa se najbolje počutijo v soseščini s primernimi sosedi.«

Seznam dobrih in slabih sosedov

Franja: »Ne vem, kako je z vami, ampak mene so zahteve rastlin in njihovi medsosedski odnosi kar zlakotili. Predlagam, da sedemo na klopco v senci dreves in pomalicamo. Nikoli ne grem hitro iz botaničnega vrta, zato tudi vedno poskrbim, da nahrbtnik ni prazen. Danes imam orehovo potico in grozdni sok, z veseljem ju podelim z vami.«

Mojca: »Tudi midva z Maksom nisva brez jedače. Postrezite si s slivami, hruškami in jabolki iz naše kmetije. Imava različne sorte, nekaj je tudi naših avtohtonih.«

Green: »Hvala, z veseljem! Mojca, omenila si slovenske avtohtone sorte. Poznam nekaj angleških z zanimivimi lastnostmi, sedaj pa bom imel celo priložnost okusiti vaše. Odlično!«

Domača oziroma avtohtona sorta je tista sorta ali populacija določene vrste kmetijskih rastlin, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji. Domača sorta je tudi sorta, ki je bila požlahtnjena v Republiki Sloveniji pred več kot 15 leti oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah pred več kot 30 leti in se semenski material te sorte v Republiki Sloveniji še prideluje, vzdržuje oziroma razmnožuje.

Udomačena ali tradicionalna sorta je starejša sorta tujega porekla, ki se v Republiki Sloveniji prideluje že več kot 15 let oziroma pri vinski trti in sadnih vrstah več kot 50 let in je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere. Vzdrževanje sorte oziroma pridelava semenskega materiala udomačene sorte mora potekati v Republiki Sloveniji.

Opis avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.

Na klopi, pred lačnimi obiskovalci, so se kaj hitro znašle dobrote iz nahrbtnikov, živahen pogovor pa so prekinjali vzkliki: »Oooh, tako dobre in medene hruške pa že dolgo ne, mmmm tele slive, krasna jabolka, pa potica – odlično!«

Grete Gärtner: »Iii, kaj vidim! Tudi hotel imate!«

Green: »Kje? kakšen hotel? Je še kaka prosta soba zame?«

Grete Gärtner: »Haha, žal, tale tukaj ni zate. Je hotel za žuželke. Če je ustrezno postavljen in iz pravih materialov, se v njem koristni organizmi kot so pikapolonice, tančičarice, divje čebele, strigalice ter druge odlično počutijo. Takemu hotelu lahko dodelimo tudi vseh pet zvezdic!«

Franja: »Hotel za mrčes! Veste, da je beseda za mrčes nastala iz besede marsikaj oziroma marsičesa, saj je tudi mrčes beseda, ki poimenuje marsikatero žuželko.«

Rastko: »Zanimivo! Vseeno pa je mrčes beseda za škodljive in nadležne žuželke, te v hotelu pa so zelo koristne, odvisno is katerega zornega kota gledaš, ha ha!«

Hotel za žuželke, kako ga naredimo, kdo so gostje v njem…

Prijatelji pomalicajo in organske ostanke odvržejo v kompostnik, ki je na vrtu v senci dreves.

V kompostni kup torej odlagamo organski material, mikroorganizmi pa ga predelajo v kompost. Da bo kompost, s katerim dejansko hranimo oziroma gnojimo rastline, karseda kakovosten, vanj odlagamo le tiste materiale, ki jih mikroorganizmi lahko predelajo. Kot na naš krožnik, tudi na kompostnik ne sodi karkoli!

Kaj je kompostni kup, kako poteka kompostiranje, kaj na kompost sodi in kaj ne?

Rastko: »Odlična ideja za manjši vrt! Za starejše in gibalno ovirane je visoka greda postavljena po načelih permakulture. Kot lahko vidite, zelenjava, ki je posajena v visoko gredo, bujno raste!«

Kaj je visoka greda in kaj gomila?

Rastko: »Zgornji del uporabnega vrta je namenjen sadnim rastlinskim vrstam. V njem so posajene jagode in vse pomembnejše sadne grmovnice (ribez, josta, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice, aronija…) skupaj s prikazom  njihovih vzgojnih oblik. Predstavljene so tudi vzgojne oblike drugih sadnih rastlin (vinska trta, kivi, drobnoplodni kivi). V letu 2017 smo zbirki sadnih grmovnic dodali tudi nekaj različnih vrst sadnih dreves na šibkih podlagah. V zbirki so dodane sorte jablan, hrušk, sliv, češenj, breskev in kakija, skupaj 38 dreves. Zbirka je namenjena predvsem praktičnim prikazom rezi in pridelave sadnega drevja.«.

Grete Gärtner: »Videla sem, da imate v Sloveniji precej sadovnjakov, verjetno je sadjarstvo pomembna kmetijska panoga, imam prav?«

Mojca: »Da, sadjarstvo je v Sloveniji pomembna panoga. Po podatkih iz leta 2016 je v Sloveniji največji delež kmetijskih zemljišč v uporabi travnikov in pašnikov (57,5 %), sledijo njive (36,8 %) in trajni nasadi (56 %), kamor prištevamo sadovnjake, vinograde, oljčnike in hmeljišča.«

Pridelava sadja v Sloveniji

Rastko: »Sadje predstavlja užitne plodove, ki po navadi rastejo na sadnih drevesih in grmih, enoletnih zelnatih rastlinah (jagodnjak). Plodovi sadja so večinoma sladkega do sladko kislega okusa, ki vsebujejo veliko sadnega sladkorja – fruktozo. Botaniki plod definiramo kot cvet v stadiju semenske zrelosti. Plodovi so sestavljeni iz semen in osemenja ali oplodja. Morfološko plodove delimo v tri skupine: enostavni plodovi, birni plodovi in soplodja.«

Morfološka delitev plodov

Maks: »V sadjarstvu in nasploh se največkrat uporablja pomološka razdelitev sadnih vrst. Ta temelji na podobnosti rasti in razvoju plodov, rodnega lesa ter drugih lastnosti. Tako pomološko sadne vrste delimo v pet skupin: koščičasto sadje (koščičarji), pečkato sadje (pečkarji), jagodičevje (jagodičje, lupinasto sadje - lupinarji  in južno sadje.«

Pomološka delitev sadnih vrst

Rastko: »V primerjavi z zelenjadnicami, ki jih v večini razmnožujemo generativno – s semeni (izjema je krompir), je posebnost sadnih vrst tudi ta, da jih večinoma (ne vse in ne vedno) razmnožujemo vegetativno – z deli rastlin. Tako razmnožujemo sadne vrste s potaknjenci, z grebenicami, z živicami in s cepljenjem.«

Razmnoževanje sadnih rastlin

Franja: »Pri nekaterih sadnih vrstah govorimo o drevesih, pri drugih o grmih, spet druge imajo obliko polgrma. Nam lahko razložiš, kako ločimo te oblike rasti.«

Rastko: »Res je, sadne vrste lahko imajo obliko dreves, grmov, polgrmov, lahko pa so tudi zelnate rastline. Za drevesa je značilno, da imajo olesenelo steblo, ki mu pravimo deblo. Grm nima debla, ima pa več enakovrednih in v celoti olesenelih poganjkov, ki so v celoti oleseneli. Razlika grma in polgrma je, da ima slednji enakovredne poganjke, ki so v spodnjem delu oleseneli.«

Oblike rasti (habitus) sadnih vrst

Rastko: »To pa še ni vse. Sadjarji z rezjo oblikujejo sadne rastline glede na namen in pogoje v nasadih. Temu pravimo gojitvene oblike. Pri drevesih ločimo okrogle in ploščate gojitvene oblike, pri jagodičju pa poznamo obliko špalir in pergola.«

Gojitvene oblike sadnih rastlin

Maks: »Naj pridam še, da gojitvene oblike dosežemo in vzdržujemo z rezjo. Glede na namen izvajanja rezi ločimo vzgojno, pomladitveno, korekcijsko in vzdrževalno rez.«

Rez sadnega drevja

Grete Gärtner: Na svojem vrtu imam tudi jablano in hruško in ko ti rodita, je sadja kot toče! Čeravno jih pridno jem, vseh v jeseni ne morem pojesti, zato jih skladiščim v primerno hladnem, kletnem prostoru. Ne vem, kaj delam narobe, ker prej krasni sadeži, kar hitro postanejo nagubani, se skrčijo in niso več sočni.«

Maks: »Kletni prostor je morda primerno hladen, je pa najverjetneje presuh. Sadje je namreč  najprimernejše skladiščiti v temni kleti, v kateri je nizka temperatura in relativna zračna vlaga 80 – 92 %. Prav tako je za ohranjanje kakovosti sadja pomembno, da nekaterih sadnih vrst ne skladiščimo skupaj. To je zaradi etilena, ki ga izločajo plodovi nekaterih rastlin, etilen pa je plin, ki spet pri nekaterih deluje kot hormon staranja.«

Skladiščenje sadja iz vrta in reakcija plodov nekaterih vrst na etilen

Mojca: »Hmm, Grete, praviš, da imaš v jeseni obilico sadja in za dolgotrajno skladiščenje neprimerno klet. Kaj pa, ko bi viške predelala? Jabolka in hruške lahko narežeš in krhlje posušiš, lahko jih vkuhaš in pripraviš kompot, džem ali slastno marmelado. Narediš lahko tudi sok. Pri nas je v kuhinji od poletja naprej precej živahno, v jeseni pa se police kar šibijo pod težo kozarčkov in kozarcev ozimnice.«

Predelava sadja

Sadne vrste, ki jih najdemo zelenjavno-sadnem vrtu Botaničnega vrta

Sadna vrsta

Znanstveno poimenovanje

Slika

Jablana

Malus domestica Borkh.10→

Hruška 

Pyrus communis L. 11→

Breskev

Prunus persica L. 12→

Češnja

Prunus avium L. 13→

Sliva

Prunus domestica L. 14→

Ribez

Ribes spp. L. 15→


Malina

Rubus idaeus L. 16→

Robida

Rubus fruticosus L. 17→

Kosmulja

Ribes uva - crispa L. syn. R. grossularia 18→

Kaki

Diospyros kaki Thunb. 19→

Rumeni dren

Cornus mas L. 20→

Navadni rakitovec

Hippophae rhamnoides L. 21→

Črni bezeg

Sambucus nigra L. ssp. Nigra

22→

Oreh

Juglans regia L. 23→

Aronija

Aronia melanocarpa L. 24→

Kivi

Actinidia deliciosa Planch. 25→

Ameriška borovnica

Vaccinium corymbosum L. 26→

Sibirska borovnica (modro kosteničevje)

Lonicera caerulea L. var. kamtschatica 27→

Brusnica

Vaccinium vitis-idaea L. 28→

Figa (Smokva)

Ficus carica L. Vaccinium vitis-idaea 29→

Jagodnjak

Fragaria spp. L. 30→