Botanični - začetek

V živahnem razgovoru prispe skupina obiskovalcev, sedaj skorajda že prijateljev, do dela vrta, kjer so rastline zasajene strogo omejeno po gredicah.

Rastko Rastko: »Kot večina botaničnih vrtov, ima tudi botanični vrt Univerze v Mariboru sistemsko polje in na tem vlada botanični red. Sistemsko polje tako predstavlja gredice – botanične družine, na eni gredici pa so posajene le rastlinske vrste, ki družini pripadajo. Seveda gredic ni toliko kot botaničnih družin kritosemenk in na gredici, ki pripada posamezni botanični družini, ne rastejo vsi predstavniki, še zdaleč ne! Izbrane so pomembnejše rastlinske družine in njihovi najbolj značilni predstavniki.«

Grete Grete Gärtner: »Zelo zanimivo! Koliko pa je vseh družin?«

Rastko: »Takih gredic, ki predstavljajo najpomembnejše botanične družine in njihove predstavnike, je pri nas kar 51! Gredice so v sistematskem polju razporejene tako, da prikazujejo filogenetski razvoj rastlinskih vrst in vodijo obiskovalca od najpreprostejših (družina zlatičnice) do najkompleksnejših (trave in druge enokaličnice).«

Mr. Green: »Čemu je namenjena taka zasaditev rastlin? Kaj se tukaj lahko naučimo?«

Rastko Rastko: »Sistematsko polje je torej namenjeno učenju rastlinske sistematike. Rastlinska sistematika ali klasifikacija (tudi taksonomija) pomeni razvrščanje rastlin v sistem – v taksone. Rastline se v sistem razvršča po znanstvenih merilih, ki temeljijo na anatomski, fiziološki in genetski podobnosti med njimi. Najpogosteje, ne pa izključno, se sorodnost rastlin določa na podlagi podobnosti v zgradbi reproduktivnih organov, tj. cveta.«

Franja: »Aha, torej od tod prihaja misel biti cvet česa, kar pomeni ne samo biti izbran, najlepši, ampak tudi najpomembnejši del česa. Seveda se nepoznavalci najprej navdušimo nad barvo cvetov in smo nepozorni na njihovo obliko.«

Rastko Rastko: »Pogosto je res tako, Franja, a cvet je v sistematiki rastlin tako pomemben organ, da smo botaniki razvili način, s katerim s pomočjo črk, številk in simbolov predstavimo zgradbo cveta. Temu pravimo cvetna formula.«

Rastko Rastko: »To pa še ni vse, botaniki radi cvetove tudi rišemo! Ker je vsak umetnik po svoje, smo se dogovorili za cvetne diagrame, s katerimi shematsko prikažemo cvet v prečnem prerezu. V cvetnem diagramu je predstavljen tudi položaj posameznih cvetnih delov in njihov medsebojni položaj.«

Anja Anja: »Vidim, da je ob vsaki rastlini v botaničnem vrtu tablica, na kateri je latinsko in slovensko ime rastline ter na vsaki še beseda, ki jo včasih težko preberem, se pa pri vsaki rastlini konča na -eceae. Mi lahko kdo kaj več o pove o tem?«

Mojca Mojca: »Kot je povedal že Rastko, so v botaničnem vrtu v študijske in raziskovalne namene posajene različne zbirke rastlin. Da obiskovalci vedo, katero rastlino imajo pred seboj, je vsaka rastlina predstavljena s slovenskim imenom, ki mu sledi znanstveno poimenovanje rastline. Večinoma imena izvirajo iz latinščine.«

Grete Grete Gärtner: »Ja, prav imaš, Mojca. Kot vidiš, Anja, ima vsaka rastlina ime sestavljeno iz dveh besed. To je kot pri imenih ljudi, tudi mi se predstavimo z imenom in priimkom. Kot je za nas ljudi najpomembnejše ime, tudi pri rastlinah prva beseda označuje ime rodu, kateremu pripada rastlina, druga beseda pa je označevalec ali epitet, ki je vedno pridevnik. Označevalec ali epitet rastlino opiše, npr. album – beli, rubrum – rdeči, alpestris/montana – gorski, minor – manjši, vulgaris – navaden, itd.«

Franja: »Saj res, tu je vzporednost z našimi imeni res velika. Identifikacijsko jedro je zmeraj ime, torej Franja, in določilo moj priimek, Novak. To se posebej vidi, ker lahko priimek tudi pretvorimo v svojilni pridevnik kot Novakova Franja, v pogovorne jeziku tudi Novakova.«

Maks Maks: »Beseda, ki gre včasih, pa ne le tebi Anja, težko z jezika, je znanstveno ime botanične družine, kateri rastlinska vrsta pripada. Dogovor med botaniki je, da ima družina, kot eden od taksonov v sistematiki, končnico -eceae.«

Rastko Rastko: »Pa saj ste čisto pravi botaniki! In prav imate, na tablici ob rastlini je navedeno znanstveno poimenovanje rastlinske vrste, ki je osnovna enota v rastlinski klasifikaciji.«

Mojca: »Te definicije se spomnim še iz časa študija: vrsta (lat. species, krajšava sp.) je osnovna taksonomska enota. Ta obsega skupino osebkov, ki so si med seboj anatomsko, fiziološko in genetsko zelo podobni. Vrsta se od drugih vrst razlikuje po stalnih dednih lastnostih in je od njih spolno izolirana. To pomeni, da se predstavniki iste vrste med seboj plodijo in imajo tudi plodne potomce.«

Po dogovoru se pišejo imena vrst dvoimensko (binarno, binominalno). Tako je ime vrste sestavljeno iz imena rodu in vrstnega pridevka za oznako vrste (epiteta), npr. Solanum tuberosum (krompir), Viola odorata (dišeča vijolica), Primula veris (pomladanski jeglič) s, Malva silvestris (gozdni slezenovec) itd.

Grete Gärtner: »Dvojno botanično poimenovanje je mednarodno enotno. V botaničnem poimenovanju se pišejo znanstvena imena vrst in imena vseh taksonov razpoznavno drugače kot ostali tekst. Tako znanstvena imena v rokopisu podčrtamo, sicer pa jih pišemo ležeče. Pri taksonih nižjih od vrste (podvrsta – ssp., različica – var. in oblika – f.) navedemo te ravni pokončno in znanstvena imena ležeče. Poleg znanstvenega imena taksona (pisano ležeče), zapišemo še ime avtorja poimenovanja (pokončno).«

Rastko Rastko: »Ker je rastlinskih vrst zelo veliko in ker ima človek od nekdaj navado znani svet z opazovanjem tako ali drugače urejati in razvrščati v skupine, je tako tudi pri rastlinah. Vedo, ki se ukvarja z razvrščanjem organizmov v sistem, imenujemo taksonomija, enote v sistemu pa taksoni. Vrsta je osnovna taksonomska enota, podobne in sorodne rastlinske vrste se združujejo v višji takson imenovan rod, podobni rodovi se združujejo v družino, nadalje podobne družine v red in tako po hierarhiji taksonov naprej vse do kraljestva rastlin.«

Green Mr. Green: »Ne vem, kako je v drugih, vendar imamo v angleškem jeziku 'bližnjico', s pomočjo katere si zlahka zapomnimo zaporedje taksonov po padajočem vrstnem redu. Bližnjico naredimo tako, da vzamemo začetne črke angleških imen taksonov od najvišjega (Kingdom) do osnovnega taksona (Species) in dobimo: King Phil Cry Out For Good Soup. Enostavno, kajne?«

Franja: »To je odlična mnemonična tehnika. Bi šlo kaj takega tudi v slovenščini? Npr. kraljevi red druži rodno vrsto, ha, ha.«

Rastko: »Delitev kritosemenk na dvo- in enokaličnice je zelo stara, ne temelji na filogeniji in je zato primer umetnega razvrščanja rastlin na osnovi maloštevilnih, lahko prepoznavnih znakov. Zaradi enostavnosti se je v botaniki delitev obdržala in nekateri delijo kritosemenke na razreda dvo- in enokaličnic. Znaki dvo- in enokaličnic nimajo absolutne veljave, saj se znaki dvokaličnic pojavljajo tudi pri enokaličnicah in obratno. Dvokaličnice so izvirno starejša skupina rastlin.«

Rastko Rastko: »Kot sem vam že povedal, imamo v sistemskem polju našega botaničnega vrta 51 gredic, ki predstavljajo botanične družine, na teh gredicah pa rastejo pomembnejši in našemu podnebju prilagojeni predstavniki.«

Rastko Rastko: »V Sloveniji imamo res veliko, več kot 3.000, domorodnih rastlinskih vrst, med njimi je tudi velikonočnica.«

Več o velikonočnici (Pulsatilla grandis Wender.)…

Grete Gärtner: »Pravimo, da je na določenem geografskem območju avtohtona (samonikla, domorodna ali domača) tista rastlinska vrsta, katere prisotnost je rezultat naravnih procesov. Vrste, ki so namerno ali nenamerno naseljene, torej v nekem območju niso avtohtone, pa imenujemo tujerodne vrste. Tujerodnim vrstam, ki se v novem okolju ustalijo, prekomerno razširijo in začnejo s tem ogrožati avtohtone vrste pravimo invazivne tujerodne vrste.«

Mojca: »Soroden, a ožji pojem je endemit. Endemit označuje avtohtono vrsto, ki jo lahko najdemo na ožje zamejenem območju – vrsta je v tem območju edinstvena. Endemitu nasprotni pojem je kozmopolitska rastlinska vrsta. Kozmopolit je vrsta katere razširjenost se razteza po vsem ali večjem delu sveta.«

Rastko: »Med rastlinami je v Sloveniji kar 22 endemitov. V našem sistematskem polju lahko spoznate dve endemični rastlinski vrsti: Juvanov netresk in Žički grobeljnik.«

Grete Grete, ki je ljubiteljska vrtnarka in botaničarka, kar vleče k gredici z rožnicami: »Taki šipki rastejo v naravi tudi pri nas, ampak tale je pa zelo nenavaden, podoben je galski vrtnici, a ima zanjo nenavadne liste. Kako to?«

Rastko Rastko: »Gre za netipično obliko vrste Rosa galica, ki se je zasejala iz semena. Možno je, da je prišlo do mutacij.«

Green Mr. Green: »Doma, na svojem vrtu imam več kot 50 različnih rožnih grmičkov. Odločil sem se, da bom nenavaden šipek poskušal križati s svojo izbrano vrtnico. Križanje rastlin zahteva nekaj znanja in spretnosti, izurjenim žlahtniteljem pa prinese mnoge nove sorte (hibride), ki jih lahko z registracijo ponudijo na tržišču.«

Maks Maks: »TOoo, okrasna detelja! Ta sodi v družino metuljnic«. Z njimi si pomagamo pri izboljšanju kakovosti tal. Vendar take detelje še nisem videl, tako velika je in cveti roza.«

Rastko Rastko: »To je lespedeza (Lespedeza thunbergii). Rastlina je tujerodna, kar pomeni, da pri nas ne raste v naravi. Prihaja iz zmerno toplih predelov Azije, Avstralije in Severne Amerike. Pri nas jo sadimo kot okrasne rastline, ki pa res tudi izboljšajo kakovost tal.«

Značilnost vseh metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium ali Bradyrhizobium. Te bakterije so sposobne vezave dušika iz zraka, ki ga pretvorijo v rastlinam dostopno obliko – tla. Metuljnice dajejo bakterijam ogljikove hidrate, največkrat v obliki sladkorjev; bakterije pa rastlinam dušik v obliki beljakovin. Bakterije najdemo na koreninah metuljnic, v posebnih koreninskih gomoljčkih.

Na drugi polovici sistemskega polja Mojca Franji predstavlja rastline iz družine križnic .

Mojca Mojca: »V botanično družino križnic uvrščamo vse kapusnice, kot so zelje, brokoli, cvetača, rukola, ohrovt, brokoli…, pa tudi hren in redkvico. Tudi rožice so v tej družini, ki pa v glavnem cvetijo spomladi – to so na primer fajgeljčki, pa grobeljnik, ki ga ljudje sadijo na skalnjake.«

Grete Grete Gärtner: »Pred leti sem obiskala Žiče in tam naokoli raste posebna vrta grobeljnika, ki uspeva samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Takim rastlinam pravimo endemiti.«

Franja Franja: »Glej, paradižnik! Rastko, ali veš, da se v imenu skriva beseda paradiž, torej raj? Poimenovanje menda temelji na svetopisemski legendi o Adamu in Evi ter prepovedanem sadu v raju, ki so ga v slikarstvu navadno upodabljali kot rdeče jabolko.«

Rastko Rastko: »Hvala, Franja, tako očitno, pa vendar marsikdo verjetno o paradižniku ne razmišlja kot o rajskem jabolku. Je pa res, da paradižnik, skupaj s papriko, jajčevcem, krompirjem in tobakom uvrščamo v družino razhudnikovk.«

Franja Franja: »To pa zveni hudo. No, to niso edine rastline iz te družine – kar nekaj jih je tudi strupenih (link na strupene rastline iz sekcije zelišča). Pa takih za čaranje, morda ste brali zgodbo o Harryu Potterju in o tem, kako so sadili mandragore. Mandragora je prava čarovniška rastlina iz družine razhudnikovk.«

Plod mandragore ima zanimivo ime – jabolko ljubezni. Čeprav je ta magična rastlina strupena, (vsebuje namreč alkaloid mandragorin, ki povzroča močne halucinacije ali celo smrt) se v nekaterih predelih sveta še vedno uporablja kot uspavalo, v Aziji pa kadijo tudi liste te rastline. Mandragoro je prvič opisal leta 1715 Carl Linne. Korenina nadvse spominja na majhnega človeka; kar lahko si predstavljamo kakšen prizor iz Harry Potterja, ko so jim mandragore z visokim vreščanjem povzročale pritisk v ušesih.

V bližini grede razhudinovk dišijo sivke in rožmarin. To je greda ustnatic. To so rastline, katerim je skupna oblika cveta in tudi aromatičnost. Vsebujejo veliko eteričnih olj, mnoge izmed njih so znane dišavnice: bazilika, origano, meta in melisa.

Green Mr. Green: »Naravnost obožujem metin čaj in After Eight čokoladice, v katere dodajajo mentol – izvleček iz mete.

Grete Gärtner poboža liste žajblja in pogovor steče o tem, zakaj imajo nekatere rastline tako na otip mehke liste.

Rastko Rastko: »To je zaradi dlačic«, pojasni Rastko.

Franja Franja: »Kako lepe in velike cvetove ima sončnica.«

Rastko Rastko: »Botanično so to socvetja, plodni cvet je čisto majčken del v tem velikem satju znotraj rumenega venca. Ob robu so sterilni cvetovi, barvni so, saj je njihova naloga, da privabljajo opraševalce. Cvet pri sončnici je kot košek, po čemer je dobila družina košaric tudi ime«.

Franja opazi, da imajo rastline, ki rastejo na gredah do katerih so prispeli, ozke liste.

Rastko Rastko: »To je del, na katerem v sistemskem polju rastejo enokaličnice. Največja družina v tem delu so trave. Mednje spadajo zelo pomembne kmetijske rastline, kot so žita: pšenica, oves, rž, tritikala, koruza, proso, sirek, pa tudi riž in bambus spadata v družino trav. Za trave, ki so enokaličnice, je značilno, da imajo v listih vzporedne listne žile in šopast koreninski sistem.«

Franja: »Na ajdo si pozabil, tudi to je žito, kajne? Njeno ime izdaja, da so jo križarji v 12. stoletju prinesli od drugod, iz poganskih krajev, ker se v njenem imenu skriva pomen pogan oz. ajd.«

Rastko Rastko: »Ajda pa spada v drugo družino. Njeni listi so prej srčasti kot podolgovati in iz njenih belih dišečih cvetov se razvijejo zanimiva rjava trikotna semena.«

Mojca Mojca: »Tole je pa drobnjak. Pridelujemo ga tudi na naši kmetiji. Botanično spada med lukovke, kamor uvrščamo tudi čebulo, česen in čemaž.«

Franja Franja: »Čemaž? Kaj ne spada ta med zdravilne rastline?«

Mojca Mojca: »Res je, Franja. Ker je tako zdrav, čemaž (Allium ursinum L.) nabiramo vsako pomlad po senčnih listnatih gozdovih. Ampak previdno pri nabiranju čemaža! Neizkušeni nabiralci ga lahko zamenjajo s šmarnico ali z jesenskim podleskom.«

Botanična družina	Predstavniki (rodovi)	Slike
Zlatičevke Ranunculaceae	Helleborus – teloh, Caltha – kalužnica, Anemone – veternica, Hepatica – jetrnik, Pulsatilla – kosmatinec, Clematis – srobot, Ranunculus – zlatica.
Rožnice Rosaceae	Rosa – galski, Alchemilla – plahtica, Potentilla – petoprstnik, Malus – jablana, Sorbus – jerebika, mokovec.
Metuljnice Fabaceae	Trifolium – detelja, Lespedeza – grmasta detelja, Phaesolus – fižol, Pisum – grah, Lathyrus – grahor, Vicia – bob, Lens – leča.
Križnice Brassicaceae	Armoracia – hren, Capsella – plešec, Sinapsis – gorčica, Brassica – ohrovt, cvetača, brokoli, Alyssum – grobeljnik.
Razhudnikovke Solanaceae	Mandragora – mandragora, Lycium – goji jagoda, Nicotiniana – tobak, Solanum – krompir, paradižnik, Datura – kristavec, Physalis – perujsko zlato jabolko.
Ustnatice Lamiaceae	Horminum - pirenejska zmajevka, Mentha – meta, Origamum – navadna dobra misel, Salvia – kadulja, Lavandula – sivka, Stachys – močvirski čišljak
Nebinovke Asteraceeae	Calendula – ognjič, Eupatorium – konjska griva, Helianthus – sončnica, Ambrosia – pelinolistna žvrklja, Tussilago – lapuh, Petasites – repuh, Artemisia – pelin, Matricaria – kamilica, Bellis – marjetica.
Trave Poaceae	Alopecurus – lisičji rep Phleum – mačji rep Poa – latovka, Avena – proso, Deschampsia – masnica, Phyllostachis – bambus, Zea – koruza.
Lukovke Alliaceae	Allium montanum - gorski luk, Allium ursinum – čemaž, Allium sativum – česen, A. schoenoprasum – drobnjak, Allium porrum – por, Allium cepa – čebula.

4. Sistematsko polje